Hiša, ki si zapomni ljudi

Vsaka hiša nosi zgodbo. Je prostor, kjer se menjajo generacije, kjer se menjujejo poklici, kjer se vsakdanje stvari – kruh, živila, čipka, pogovor – tiho nalagajo ena na drugo. In ko danes stojiš na Mestnem trgu 14, v resnici stojiš pred zgodbo, ki se začne že okoli leta 1800. Takrat je bila hiša drugačna. Z dvokapno streho, ajkrli in prizidki na vzhodu. V virih se kot lastniki omenjajo Ranzingerjevi – Johan (1800), Alojz (1862) in Karolina (1885). Potem pride leto 1880 in hiša zraste. Povišana je za eno nadstropje, razširjena proti vzhodu, pokrita s štirikapno streho, dobi bele vence in okenske okvirje – tako, da se na trgu ujame tudi z bližino cerkve sv. Barbare.

KLJUČNI PREMIK SE ZGODI LETA 1901

Takrat hišo kupi Ivan Turk. Hiša je v pritličju že takrat živela svoj potenical. Iz slikovnega gradiva je razvidno, da je leta 1901 v stavbi obratovala trgovska dejavnost z zapisom na pročelju »Ivan Kramar«. Novi lastnik hiše Ivan Turk, rojen v Višnji Gori, je pek. Izuči se doma, okoli 1880, kot mlad fant pride v Idrijo in začne s peko kruha. Je prvi profesionalni pek v mestu, ki svojo dejavnost izvaja v najeti stavbi v predelu, kjer danes stoji gostilna Škafar. Po pričevanjih je kasneje v Idriji izučil še štiri pekovske mojstre, sam pa je načrtoval, da bi pekarsko dejavnost prenesel na mlajšo generacijo v svoji pekarni prav na Mestnem trgu 14. Otroci se niso odločili za poklic peka in tako sta najmlajši sin Janko in njegova žena Jelka v hiši razvila trgovsko dejavnost z osnovnimi živili. Trajnejši izdelki, so večinoma prihajali iz Gorice, sveži lokalni pridelki z vasi Vojsko. Takrat je med trgovci v mestu veljal dogovor, da ima vsaka trgovina, “svojo vas”. In tu je še podatek, ki ga je vredno zapisati. Jelka naj bi bila prva ženska imetnica vozniškega dovoljenja v Idriji. Z najetim avtomobilom se je, lahko rečemo službeno, sama tedensko vozila po blago za prodajo v Gorico, kamor je hkrati prodajala tudi Idrijske čipke.

vojna

Zatem pride vojna. In pride leto 1945, ko je bila hiša in predvsem okolica večkrat bombardirana. Poškodovana je bila južna in vzhodna stran ter pomožna zgradba z drvarnicami. Skupaj s stavbami Magazina in mestnega kina je bila v prvi vrsti, katere so ubranili pred požarom z vzhodne strani, kjer so ostale hiše pogorele in je na njihovem mestu kasneje nastal park. Sledi leto 1958, ko pride do nacionalizacije zemljišča in poslovnega prostora in s tem se trgovska dejavnost v družinski lasti zaključi.

sadje in zelenjava

Od 1958 do 1992 trgovino vodijo večje trgovske družbe, kot sta Preskrba in kasneje Mercator. Do leta 1992 se prodajajo živilski izdelki, predvsem sadje in zelenjava. Hiša se med tem tudi fizično spreminja in se skozi leta vedno uspešno prilagaja. Kot da vedno znova najde način, da ostane uporabna in živa.

obnova

Naslednja generacija, sin Ivo in hči Anka, leta 1989 poskrbita, da hiša dobi novo fasado ter ponovno zastekljene lesene ganke, kar sovpada s 500-letnico idrijskega rudnika. Tri leta kasneje južna stran stavbe dobi urejeno dvorišče z garažami. Istega leta je denacionaliziran tudi poslovni prostor. V pritličju se zamenjajo vsebine, a namen prostora ostane enak, odprt za ljudi. Poslovni prostor se obnovi, v njem najprej deluje trgovina s tekstilom »Alenka«, kasneje se v prostore preseli trgovina »Čipka Art 2000«, ki deluje do leta 2018.

četrta generacija

V tem času Turkovo hišo na Mestnem trgu prevzame že četrta generacija, sin Sašo. Z njim hiša spet dobi novo poglavje. Leta 2022 se porodi ideja, da bi v poslovnem prostoru zopet zaživela trgovina z živilskimi izdelki. Medtem se prvotna ideja razvija in dopolnjuje, opira se na izkušnje preteklih generacij ter pridobiva svežino današnjega časa. Danes smo tu, da jo skupaj pospremimo v novo obdobje, ko se v pritličju odpira »Žlikrof točka«. Če pogledaš celoto, se zdi pravzaprav samoumevno. Ker je to pritličje že več kot stoletje prostor, kjer se nekaj dogaja. Trgovska dejavnost že leta 1901, družinska trgovina Turkovih od 1920 do 1958, Preskrba in Mercator do leta 1992, v novejšem času še tekstil in čipka. Danes se rojeva tu spet nekaj, kar je trdno zasidrano v Idriji, po okusu, po roki, po občutku domačnosti. Mogoče je to največ, kar lahko rečeš o hiši na Mestnem trgu 14, da nikoli ni bila samo spomin. Vedno je bila del vsakdanjega življenja.

ŽLIKROF TOČKA

V središču Idrije, na Mestnem trgu 14 tako ponovno odpiramo vrata trgovskega prostora, ki že več kot stoletje povezuje lokalno skupnost. Vračamo mu prvotni namen v želji, da postane domača, prepoznavna in sodobno zasnovana trgovina z izbranimi lokalnimi živilskimi in darilnimi izdelki. Pod novo blagovno znamko Žlikrof točka želimo ustvariti osrednje stičišče pristnih lokalnih dobrot, kjer pomembno mesto zasedajo Idrijski žlikrofi, kot rdeča nit naše ponudbe. Ob njih bo mogoče kupiti tudi lokalne mlečne izdelke, omake, med in izdelke iz medu, sezonske pridelke, darilni in rokodelski program ter druge kakovostne lokalne specialitete. Žlikrof točka je nastala z vizijo, na enem mestu povezati lokalne pridelovalce, predelovalce, obrtnike in ustvarjalce ter jim ponuditi urejen, profesionalen, dolgoročno vzdržen in cenovno dostopen prostor za predstavitev ter prodajo njihovih izdelkov. Za to zgodbo stojita Sašo in Živa.